Kolektiv Vrtca OŠ Duplek iz Maribora

Hitro spreminjanje celotnega družbenega sistema vodi ljudi do vedno večjih stisk. Kako premagovati ovire? Kako biti »dobra« vzgojiteljica?

Vzgojiteljice Vrtca Zg. Duplek in Vrtca Dvorjane že vrsto let iščemo pot do teh in še veliko drugih odgovorov na takšna in drugačna vprašanja. Na Ksenijinem seminarju smo jih našle.

Spoznale smo, zakaj se nam v vrtcu in v vsakdanjem življenju dogajajo situacije v katerih smo preprosto nemočni, in zakaj se na vse to odzivamo tako ali drugače. Iskale smo sebe, kdo smo v resnici, brez pretvarjanja. Spoznale smo, zakaj otroci in me izbiramo vedenja, da bi nas okolica sprejela. Pravico imamo do ljubezni in nepopolnosti. Ksenijine misli smo prenesle v vzgojno-izobraževalno delo in bile zelo prijetno presenečene nad uspešnostjo reševanja situacij. Spoznale smo, kako pomembni so odnosi med ljudmi in prihajale do spoznanj, da so otroci pravzaprav naši učitelji.

Ksenijin seminar moraš preprosto doživeti in občutiti. Zdaj vemo, da hodimo po pravi poti – poti ljubezni.

Vzgojiteljice

Vzgojiteljice Vrtca Radenski mehurčki – Radenci so v vprašalniku ob zaključku seminarja Ko otrok postane naš učitelja med drugim zapisale:

- Na seminarju sem dobila odgovore na zastavljena vprašanja in v marsičem sem se našla. Ugotovila sem, da sem pri svojih otrocih delala številne napake.

- Dobila sem več odgovorov na vprašanja, za katera do zdaj nisem vedela odgovorov.

- Poglobila sem svoje znanje, ga primerjala z lastnimi izkušnjami, potrdila pravilen pristop pri reševanju nekaterih težav …

- Na seminarju sem pridobila tisto, kar sem pričakovala. Zelo všeč mi je bil potek seminarja, še bolj pa sproščenost izvajalke.

- Seminar je bil zelo kvalitetno izveden. Posebej so bili zanimivi konkretni primeri. Spoznala sem, da mora človek vsako stvar najprej razčistiti s seboj, da je življenje prekratko, da bi se obremenjevali z malenkostmi. Gospo bi lahko še kar poslušala.

- Mnogo tistega, kar sem slišala na seminarju, bom lahko uporabila v življenjskih situacijah.

- Ugotovila sem, da sem v zasebnem življenju ravnala prav – ko sem imela težave s sinom. Precej pridobljenega znanja bom lahko uporabila tudi v službi.

- Seminar mi je bil zelo všeč. Slišala sem tisto, kar sem pričakovala, in to z zelo konkretnimi primeri.

- Naučila sem se nekaj malega o sebi in upam, da bom to znanje znala v bodoče uporabiti v svoj prid.

- Dobila sem veliko pozitivnih odgovorov na naša vprašanja, ki jih vzgojiteljice včasih same ne znamo pravilno rešiti.

- Na seminarju sem dobila odgovore na različne težave, ki se pojavljajo na delovnem mestu in zasebno. Začela sem bolj razmišljati o sebi, svojih dejanjih, čustvih, reakcijah. Dobila pa sem tudi potrditev, da velikokrat ravnam prav.

- Dobila sem odgovore oziroma drugačne pristope o problemih, ki se pojavljajo v vrtcu in doma. Naučila sem se tudi zdaj že večkrat »pogledati« vase in upoštevati slabo voljo ali slab dan drugih.

- Na seminarju sem spoznala, kako postopati, ravnati s težavami pri otrocih v vrtcu, in seveda tudi doma.

- Dobila sem potrdilo, da sama delam dobro, ker sprejemam otroke takšne, kot so, ker dovoljujem izražanje čustev in ker si sama sebi dovoljujem biti »človek iz mesa in krvi« in delujem v skladu s seboj.

- Dobila sem potrditev, da delamo in poskušamo delati v pozitivni smeri v dobro otroka in sebe.

- Dobila sem nove poglede na reakcije ob določenih situacijah.

- Dobile smo veliko pozitivnih odgovorov glede življenjskih situacij – odpuščati in sprejemati.

- Pridobila sem informacije o tem, kako starši vplivajo na otroke, kako se krog ponavlja.

- Pridobila sem veliko nasvetov, ki mi bodo prišli prav tako v službi kot v zasebnem življenju.

Vzgojiteljice Vrtca Kidričevo po zaključenem dvodnevnem seminarju Ko otrok postane naš učitelj:

Občutki so mešani, vendar se mi zdi, da zdaj ob določenih vrednotah poskušam in želim reagirati drugače, »boljše«.

Seminarji so mi bili zelo všeč, saj ga. Ksenija predava zelo zanimivo, nazorno, prepričljivo, izhaja iz neposredne prakse in spodbuja aktivno sodelovanje.

Že med samimi seminarji in po njih mi je dalo veliko misliti. Vse, kar je povedala, je »čisto res«, vendar priti do tega, da bi vselej postopal najbolje, ni lahko. Tema »Ko otrok postane naš učitelj« je neizpeta, tako profesionalno kot zasebno, saj se nenehno srečujemo z raznimi situacijami na relaciji otrok–odrasli.

Na seminarjih sem se veliko naučila in dokaj uspešno to uporabljam tako pri delu kot v zasebnem življenju. Mnenja sem, da bi dosedanja spoznanja morali še nadgraditi. Seminarji ge. Ksenije so enkratni in si jih še želim.

Na začetku bi rada povedala, da sem zelo vesela, ker sem imela priložnost sodelovati na seminarju Ko otrok postane naš učitelj. Moji občutki so lepi. S predavanjem sem zelo zadovoljna, ker je ga. Bezenšek vedno izhajala iz konkretnih situacij, ki so prisotne v našem vsakodnevnem življenju. Res je, da ima vsak od nas svojo zgodbo, vendar so težave zelo podobne, in sicer vtem smislu, da so velikokrat brez pomoči težko rešljivi.

Moje videnje se je po seminarju spremenilo do te mere, da bom poskušala v določenih situacijah drugače razmišljati in posledično tudi drugače ravnati.. vzgojiteljice se vsakodnevno srečujemo z neljubimi situacijami, ki so žal pri otrocih neizbežne. Kot vedno je v praksi zelo težko vedno prav reagirati in v določenih trenutkih reagiraš spontano, brez premisleka. Ko uvidiš, da bi bila težava rešljiva tudi na drugačen način, pa ti je morda žal in se šele takrat zaveš, kaj si naredil narobe. Kakorkoli, vsak izmed nas bi se moral zavedati, da kadar škodi drugemu, škodi tudi sebi. Ja, govoriti je lahko, težje pa je to izvrševati. Vem, potruditi se je treba.

Predavateljica ga. Ksenija Bezenšek je vodila seminar zelo neposredno, pristno in vnašala primere iz vsakdanjega življenja. Ker smo pedagoške delavke, smo skupaj s predavateljico ugotavljale, katere težave se pojavljajo v odnosu otrok–vzgojitelj.

Trudila sem se razumevati njeno teorijo o čiščenju vrednot, vendar sem šele ob zaključku seminarja dojela, da je v nas samih moč ali želja po uravnavanju vrednot, ki so nam prednostne. Mnogo sem razmišljala o sebi v odnosu do domačih, do prijateljev, do sodelavcev in ugotovila, da so mi seminarji v marsičem pomagali reševati težave.

V vsakdanjem življenju se da njene teorije uporabljati v vsakem trenutku medsebojnih stikov. Naučiti se moram sproti preko drugih videti, česar sama najraje ne bi videla. Pri delu z otroki pa je treba upoštevati dejstvo, da je vsak otrok individuum in ga je treba sprejemati in spoštovati takšnega, kot je.

Seminar me je zelo duhovno obogatil in se ge. Kseniji najlepše zahvaljujem za toliko življenjskih modrosti.